Zadnja novica
18.06.2011, Svetovno prvenstvo v gorskem maratonu 2011
Po letošnjem napornem
aprilskem nastopu na MDS 2011, sem se dokaj hitro "regeneriral", spočil svoje
mišice in telo. A vendar sem še vedno čutil posledice puščavske poškodbe v
kolenu, zato svojih želj o novih treningih za Svetovno prvenstvo v gorskem
maratonu nisem mogel takoj uresničiti. Treninge sem namreč moral prilagoditi na
več vzponov kot spustov, šele zadnji mesec pred tekmo sem čutil, da lahko začnem
trenirati tudi doline. Tedni so kar minevali, tako da mi je šele v zadnjih nekaj
tednih komaj da uspelo utrditi stegenske mišice, za kaj več pa mi je že
zmanjkalo časa. Zadnji teden pred tekmo sem načrtoval počitek, tako da sem se na
startu počutil dobro in bil zelo optimističen. Vso tekmo sem tekel povsem v
svojem ritmu, ki sem si ga zastavil na merilcu srčnega pulza. Takoj na startu
sem se uvrstil nekje okoli 50 mesta. Do prvega vrha mi je uspelo prehiteti kar
nekaj tekmovalcev a vendar sem že nestrpno pričakoval prvi spust. Spust sem
pričel malo bolj rezervirano, saj sem pričakoval, da bom v drugem delu tega
spusta dohitel že kar precej tekmovalcev, vendar koraka nisem imel več tako
sproščenega. Do Hudejužine, se mi je že kar malo vleklo. Vseeno mi je ostalo še
dovolj energije za vzpon na Porezen. Še vedno sem lahko tekel v skoraj istem
ritmu kot prvi vzpon. Kakih 500 metrov najstrmejšega dela sem prehodil s pomočjo
palic. Bil sem povsem brez občutka, saj palic nisem navajen uporabljati ter tudi
zaradi utrujenosti, ki sem jo vedno bolj čutil. Do polovice vzpona na Porezen mi
je uspelo prehiteti nekaj tekmovalcev, nato pa se je ustavilo. Do vrha sem uspel
približno obdržati isti ritem teka, za katerim je sledil še zadnji spust. Tudi
za ta spust sem bil kar optimističen (kar se tiče napredovanja v mestih), vendar
sem bil že povsem izčrpan. Uspelo mi je obdržati 30. mesto.
Kot reprezentanca Slovenije smo ekipno osvojili 2. mesto. Te ekipne medalje sem
zelo vesel. Vsekakor pa sem že na startu verjel, da bo naš Mitja Kosovelj
zmagovalec letošnjega Svetovnega prvenstva v gorskem maratonu. Čestitam mu za
izjemen čas ( 3h 22min) in dosežek! Kar se tiče mojega časa, lahko omenim, da bi
bil veliko bolj zadovoljen, če bi bil moj čas kakšnih 10 minut boljši. Računam
na še kakšen mesec dobrega treninga in bom verjetno v precej boljši formi.
Trenutno v načrtu nimam nobene določene tekme a vendar bi bilo v tem trenutku
dobro, da odtečem kakšen gorski maraton, saj je za mano kar nekaj dobrega
treninga.
17.05.2011, Marathon des Sables 2011
Po tednih nestrpnega pričakovanja na odgovor pritožbe, ki sem jo napisal takoj po končani tekmi MDS, je bilo z včerajšnjim dnem konec. Naj na kratko opišem zakaj se je pravzaprav šlo. Torej ves čas tekme sem imel v glavi samo to kako priti med prvih deset tekmovalcev. Prve etape so bile več kot dobre, saj sem imel namen tekmovati bistveno počasneje, zaradi varčevanja moči za 4. etapo. A vendar me je adrenalin in želja po biti čim boljši premagovala iz koraka v korak, tako da sem na koncu prvih etap bil vedno spredaj. Najdaljša etapa je bila "peklenska" namreč boljši tekmovalci smo imeli start okoli dvanajste ure, kar pomeni da smo tekli po najhujši vročini in glede na to da sam nisem bil dobro pripravljen in navajen na vročino, mi ta etapa ni prinesla ravno dobrega rezultata. Kljub temu sem se zavedal, da moram dati še več od sebe, če želim doseči svoj dober rezultat. Po vseh etapah, po vsem trudu, ki sem ga maksimalno vložil v tekmovanje, sem na koncu 4. etape izvedel, da so mi organizatorji pribili uro pribitka na moj čas. To pomeni padec za kar nekaj mest. Zato sem imel ves čas preostale tekme v glavi le vprašanje zakaj! Na cilju sem takoj odhitel do odgovornih po odgovor in izvedel, da na startu neke etape nisem imel "preluknjenega" kartona za prejete 1,5 l vode. To se mi je zdelo precej nepošteno in smešno, zato sem se na to uro pribitka seveda pritožil! Sedaj po več kot mescu čakanja na njihov odgovor dobim PREKLIC NA PRIBITEK URE. Kar pomeni, da sem sedaj v skupnem seštevku na 10. mestu in ne na 15. mestu tako kot sem bil do sedaj po neuradnih rezultatih. Zadovoljen in motiviran za naslednjo tekmo lahko rečem, da sem MDS 2011 zaključil zelo uspešno glede na pogoje.. peščeni vihar, poškodbe, žulje, pomanjkanje hrane, pesek, vročino...in še bi lahko našteval... Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so me spremljali in spodbujali! V naslednjem mescu juniju me čaka nova preizkušnja... svetovno prvenstvo v gorskem teku, ki bo v Sloveniji. Kar pomeni, da so priprave in težki treningi že del mojega vsakdanjega dne.
19.04.2011
Marathon des Sables 2011 je po Tonijevih besedah bil eden najtežjih ultra maratonov kar jih je do sedaj pretekel. Namreč vročina je bila prehuda za našega športnika. Vseeno ne smemo pozabiti omeniti, da sta v jeseni s partnerko ustanovila Športni Klub TekToniK za tekače, kolesarje ter vse aktivne. Za te namene sta najela tudi prostore in jih uredila. Sama pot do otvoritve je bila zelo hladna, namreč med samim urejanjem prostorov ni bilo centralnega ogrevanja, kar pomeni da sta s pomočjo najbližjih delala pri 2 stopinjah v notranjih prostorih. Za Tonija to ni bilo ravno koristno, saj se je med tem časom že pričel intenzivno pripravljati na MDS 2011, ki pa je vselej zahteval vedno več časa za treninge. Toni je dneve preživljal precej napete in zasedene do zadnje minute. Zjutraj še pred redno službo je opravil krajši trening , nato se je odpravil na redno delovno mesto, okoli 16h je odtekel v bližnji gozd na vsakodnevni trening, po treningu pa sta se lotila dela v klubu do nekje 24 ure včasih tudi dlje. V decembru in januarju, ko bi se moral že zelo intenzivno pripravljati in navajati na vročino, se je bolj navajal na zimo, kar ga je na koncu tudi stalo. Pa vendar je klub vsem naporom in delu uspel doseči izjemno dober rezultat.
Posledice tekme Toni čuti še danes, saj je koleno še vedno zelo občutljivo, tako da se sedaj bolj kot ne pazi in čaka da bolečina mine. V primeru, da po naslednjih štirinajstih dneh ne mogel z polnim zagonom trenirati, se bo moral odpovedati svetovnemu prvenstvu v gorskem maratonu (junija). V vsakem primeru pa se aktivno ukvarja z tekaškimi treningi svojih kandidatov ter z raziskovanjem kolesarskih poti v neznano. Saj bosta z partnerko v bodoče kot klub organizirala tudi zanimiva kolesarska doživetja ter tekaške treninge po stezicah Slovenije in drugje. Po vsem tem sklepamo, da biti aktiven pomeni biti poln življenja in energije, kar Toni zagotovo je.
O njem se je tudi pisalo:
http://moskisvet.com/clanek/v_formi/koncan-ekstremni-maraton-po-puscavi.html
http://24ur.com/sport/ostalo/slovenec-na-maratonu-po-puscavi.html
11.04.2011, Marathon des Sables 2011, 14:58
Sobota. Zadnja etapa 17.5 km... Šele ko sem
prišel na start so mi sotekmovalci omenili, da sem dobil časovni pribitek 1uro.
Po tej novici nisem uspel nikogar od pristojnih več najti, tako, da sem šel na
start precej slabe volje in brez prave motivacije! Poleg tega sem še vedno čutil
rahlo bolečino v kolenu. A vendar sem se potrudil in se maksimalno ogrel, saj
sem s tem zmanjšal verjetnost hujše poškodbe. Po pričakovanju smo se s starta
pognali zelo hitro, saj je dosedanji 13 kratni zmagovalec Mohamed Ahansal še
vedno poizkušal nadoknaditi 4 minutni zaostanek. Čeprav je bila pred nami res
kratka etapa, sem se vseeno zavedal, da ne smem nobene stvari prepustiti
naključju in kar se da normalno odteci. Bolečina v kolenu je bila ves čas
prisotna, zato nisem tekel na vso moč. Prav tako je bila tudi večina ostalih
tekmovalcev že krepko načeta in smo si samo želeli, da etapa kar se da hitro
mine. Cilj je bil letos v mestu Tanzares. Zadnjih nekaj kilometrov smo celo
tekli po asfaltu. V cilj sem pritekel z precej grenkim priokusom zato nisem
občutil kakšne posebne evforije, saj me je ves čas mučilo vprašanje "zakaj
kazen" in če mi bo uspelo kaj rešiti. V edino tolažbo mi je bilo 3. mesto kot
ekipa Eurosport. Uro po prihodu v cilj smo se že naložili na avtobuse. Vožnja do
hotela niti ni bila tako dolga, le 170 km, saj smo ves čas od starta tekli
približno v smeri nazaj. Takoj zjutraj pred razglasitvijo sem odšel po odgovor
na moje mučno vprašanje in izvedel zakaj sem dobil pribitek. Namreč na
kartončku, ki smo jih ves čas imeli pri sebi mi niso označili kontrolo ob
prejemu plastenke vode 2 uri pred startom 5. Etape. Seveda sem takoj vložil
pritožbo, katero bodo obravnavali naknadno.
Na kratko lahko ocenim svoje tekmovanje:... Fizično sem bil zelo dobro
pripravljen, celo najbolje do sedaj. Tudi z opremo sem bil zadovoljen. Hrana je
bila zelo blizu minimuma in ni bilo možno veliko spremeniti. Največji problem
celotnega tekmovanja mi je predstavljala vročina! Če bom v prihodnje želel
doseči vrhunski rezultat, bom nujno potreboval aklimatizacijo na vročino, to
pomeni, odhod v vroče kraje vsaj en teden prej tako kot večina mojih
konkurentov.
Ta trenutek niti ne morem reči ali si želim naslednje leto spet nastopiti na tem
maratonu. Veliko bo odvisno tudi od sponzorjev.
Za letošnji nastop sem praktično financiral sam, saj sem od sponzorjev dobil
razen opreme Salomon le 300€.
Moj naslednji nastop:
- svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, ki bo letos junija v Sloveniji, in
sicer maraton Štirih občin.
Za jesen načrtujem nastop na 18 dnevnem etapnem gorskem maratonu v Tibetu.
11.04.2011, Marathon des Sables 2011
Nedelja 10.04 je bila za tekmovalce dan za sproščeno spoznavanje ter podelitev najboljšim. Toni je z pritožbo na uro pribitka, ki jo je dobil, pridobil neuradne rezultate. Torej za našega tekmovalce še ne vemo uradnih rezultatov, saj se bodo z pritožbo ukvarjali šele v naslednjih dneh. Omenili so mu celo v roku 14 dni, šele takrat bo vse uradno ali bodo pritožbo ocenili za upravičeno ali ne. Pribitek ure so mu dodali zaradi ne prejete vode pred startom ene etape. Torej razlog je bila voda (1,5 l), katero morajo tekmovalci 2 uri pred startom prejeti in dobiti luknjo v karton. V vsej tej evforiji in pričakovanju pred startom nove tekme, so lahko tudi oni pozabili označit prejeto vodo. V tem primeru je napaka njihova in prikrajšala našega tekmovalca za 5 mest. Danes se Toni že vrača proti Sloveniji in bo v večernih urah prispel na Brnik. Vsem se še enkrat zahvaljuje za podporo in spodbudne besede. V naslednjih dneh bo na tej spletni strani napisano tudi njegovo celotno doživljanje tekmovanja ter še bolj podrobni opisi etap.
09.04.2011, 6. etapa MDS 2011
Na startu 6. etape je stalo 811 tekmovalcev, presrečni da bo počasi vsega hudega konec. Preteči so morali še zadnjih 18 km. Toni je kljub temperaturam okoli 45-50 stopinj in počasi načetim kolenom vztrajal in dosegel 18. mesto. V skupni uvrstitvi vseh etap bi moral biti na 10. mestu, vendar so mu organizatorji pribili 1 uro in je sedaj na 15. mesto. Za to uro je izvedel šele sinoči in se čudil, kot smo se mi čudili in spraševali ZAKAJ?..njegov odgovor je bil "..še sam ne vem, zakaj so mi to naredili..". Tako da bo naš tekmovalec napisal pritožbo in poizkusil izvedeti od kje se je tista ena ura pojavila. 10.4 imajo še podelitev in na to se bo počasi poslovil od puščave in Maroka.
08.04.2011, 5. etapa MDS 2011
Po zadnjih podatkih je Toni Vencelj zadnjo dolgo (42 km) etapo startal ob 8:45 uri in jo končal ob 12:18:24 ter osvojil lepo 8. mesto. Sama proga ter vročina (okoli 40 stopinj in več) je Tonija zelo izčrpala, vendar se mora že čez noč regenerirati za naslednjo - zadnjo etapo Marathona des Sables 2011. Proga je dolga le 18 km na kateri bodo imeli tekmovalci bistveno lažji nahrbtnik. Saj so večino hrane (ki so jo nosili s seboj) že porabili, tako da lahko pričakujemo, da bodo nekateri tekmovalci tekli na vso svojo moč in lovili še zadnjo možnost in minute za napredek v skupnem seštevku. Proga je najkrajša ter tudi najlažja iz vidika teže nahrbtnika. Rezultati 5. etape: 1. mesto M. Ahansal (11:55:45), 2. mesto R. Morabity (12:08:45), 3. mesto S. Al Aqra (12:09:31).
08.04.2011 23:34
Oj! Vroče, vroče, vroče...42 stopinj v senci! Včeraj sem se moral cel dan siliti z tekočino, kar nisem in nisem mogel piti. Voda je zelo sparjena, mislim da mora imeti skoraj 40 stopinj, saj nimajo nobenega hladilnika. Danes sem se na štartu kar dobro počutil, tudi temperatura ob 9:00 ni bila tako pretirano visoka a vendar sem po desetih minutah teka začutil nenadno bolečino v desnem kolenu. Bolečino sem čutil nekje globoko na zunanji strani kolena, ..kot električno bolečino v sklepu. Prisiljen sem bil upočasniti tempo za 5 minut, dokler ni bolečina minila. Vendar ni bilo 30 minut, ko sem ponovno začutil enako bolečino v desnem kolenu. Na srečo so nas ves čas tekme spremljali zdravniki, kateri so mi tudi dali tableto za bolečine, da sem lahko nadaljeval tekmo. A sem bil kljub temu zelo zelo previden pri korakih. Poleg težav z kolenom je bila tukaj še vedno hujša vročina. Ampak mislim da sem pravilno načrtoval, saj sem na koncu dosegel 8. mesto z časom 3h 33 minut (42,2 km) z 4 kg težkim nahrbtnikom pri 40 stopinjah v puščavi kar pa niti ni tako slabo! V skupnem seštevku sem sedaj na 10. mestu in imam 16 minut prednosti, kaj več kot 10. mesto ne morem pričakovati. Ekipnega rezultata še ne vem, vendar mislim da smo še vedno na 3. mestu. Jutri nas čaka 6. etapa 18 km in upam da bom lahko normalno tekel!
07.04.2011 21:08
Oj! Včeraj je bilo zelo težko, še posebej zadnjih 12 kilometrov se je vleklo, kar ni in ni bilo konca. Nisem navajen vročine...prevroče je bilo! Kljub temu sem etapo odtekel taktično maksimalno v teh razmerah. V senci je vročina dosegla 40 stopinj! Uspelo mi je teči v enakomernem ritmu, potem ko je po petih urah vročina popustila, sem šele lahko pospešil. Proti koncu sem šele malo popustil. Tudi psihično je bilo zelo težko, saj sem ves čas vedel, da sem nekje okoli 20. mesta, vendar nikakor nisem mogel napredovati. Na koncu sem osvojil 18. mesto v skupnem seštevku sem sedaj na 11. mestu in imam le minuto zaostanka za 10. tekmovalcem. Mislim da bom zaostanek lahko nadoknadil. Kot ekipa Eurosport smo na 3. mestu in smo še povečali prednost. Poudariti moram, da mi je na tej etapi zelo prav prišla lanska izkušnja! Drugače imam nekaj novih žuljev, utrujenost, vse ostalo pa je v redu. Upam le, da bo v naslednjih dneh kaj lažje.
06.04.2011, 4. etapa MDS 2011
Atmosfera v bivakih je bila to jutro neverjetna, saj se je bližal začetek 4. najdaljše etape 82 km 26. Sultan MARATHON DES SABLES. Toni Vencelj in ostali tekmovalci so se prebijali skozi Rheris in Rich Merzoug, puščavski del Maroka. Že od samega začetka tekmovanja je imel Toni v mislih cilj: preteči najdaljšo etapo v manj kot desetih urah, kar mu je tudi uspelo!!Ob 12 uri je bil njegov start, na cilj je prišel ob 21:26:45!! Mnogi tekmovalci so bili zelo zaskrbljeni pred tekom v neznano (v resnici niso vedeli kaj pričakovati). Vse kar so vedeli je, da morajo do 7:00 naslednjega dne, priti do bivaka postavljenega na cilju. Kot je tekmovalec Christian Mosar (D348-LUX) povedal: "Vedno se na startu te dolge etape počutim zaskrbljeno, ampak ne zaradi tega, ker se bliža konec tekmovanja..gre bolj za občutek negotovosti. Sprašujem se, kaj se mi lahko danes vse zgodi. Ali mi bo uspelo priti na cilj?..Vse skupaj je kar malo grozljivo." V nasprotju z drugimi tekmovalci, ki komaj čakajo, da se soočijo z puščavo in skoraj 40 stopinjami. "Jaz to počnem za sebe in za mojo družino, da jim dokažem, da se lahko v enem letu treninga in z kančkom norosti, doseže neverjetne stvari." S temi besedami je Patrick Bauer ob 9:15 (njihovega časa) poslal 778 tekmovalcev v maroško puščavo. Prvih 50 boljših tekmovalcev in prvih 5 boljših tekmovalk, je še vedno potrpežljivo čakalo na njihov start ob 12 uri. Ko so startali boljši, se je šele pričelo bojevanje med "kraljem" Mohamad Ahansel (D1-MAR) in ostalimi, ki so ga želeli izpodriniti iz prestola. Salameh Al Aqra (D-236-JOR) je precej dobro opravil svoje delo, saj je do 4. kontrolne točke 49 km pretekel v 4-ih urah in 20 minut ter prevzel vodstvo. Maročana Ahansal (D1-MAR) in El Morabity (D4-MAR) sta imela 5 minut zaostanka.
Dobili smo rezultate o skupnem seštevku vseh štirih etap. Toni je trenutno na 11. mestu. V petek 8.4 ga čaka še zadnja 5. etapa 42 km, katero bo tekel na vso svojo moč, saj je njegova želja priti med prve deset. Danes imajo tekmovalci čas za počitek, saj je nekatere 82 km popolnoma izčrpalo.
05.04.2011, 3. etapa MDS 2011
Kljub nizkim temperaturam za tisti čas (ob 8:00
21,5 stopinj, ob 12:00 pa 31 stopinj) je ponedeljkova 1. etapa na nekaterih
pustila sledi. Zaradi psihične utrujenosti so 4 tekmovalci presegli časovni
limit 3. etape. Naš Toni Vencelj je načrtovano varčeval svojo energijo in moči
(zaradi jutrijšnje 4. etape) vendar dosegel lepo 9. mesto z časom 3:42:53. V
skupnem seštevku je trenutno na 7. mestu. Pot je bila zelo zahtevna, podlaga je
bila precej mehka, tako da so imeli tekmovalci kar naporno delo. Nekateri so
imeli tudi težave z orientacijo, saj je tekmovalec iz Jordanije med sipinami
zašel iz poti. 3. etape se je udeležilo 837 tekmovalcev (od 850-tih) na cilj jih
je v pravem času prišlo 833. Naš tekmovalec je sicer imel nekaj težav z čipom,
saj ga na kontrolnih točkah ni beležilo. Jutri jih čaka najdaljša etapa 82 km,
precej zahtevna, odločilna za Tonija, saj je na to čakal skoraj leto. Taktika in
želja biti boljši na tej dolgi etapi, kot pretekla leta, je velika. Jutri je
zanj in še za boljše tekmovalce start ob 12h, po našem času ob 14h, na cilj bo
prišel okoli 24h našega časa. Nosi sledilnik, tako da ga lahko spremljamo, ter
direktni prenos ciljne črte preko interneta (njihova spletna stran MDS 2011).
- 1.
mesto : Mohamad Ahansal (D1-MAR), 38km čas 3h15’21’’.
- 2. mesto : Rachid El Morabity (D4-MAR), 28’’ zaostanka.
- 3. mesto : Mustapha Aït Amar (D6-MAR), 4’14 zaostanka.
05.04.2011 23:32
Oj! Za mano je kar naporen dan, čeprav sem si rekel da ne bom šel na vso moč, sem vseeno proti koncu etape čutil kar veliko izpraznjenost. Bil sem 9., v skupnem sem sedaj 7., kot ekipa Eurosport smo 3., vendar nimamo veliko prednosti. V ekipi imamo sedaj namesto poškodovanega Abdelaziza, drugega maročana z št. 21. Danes so tisti, ki sem jih včeraj prehitel, začeli veliko bolj previdno, zato niso na koncu upočasnili tempa. Očitno jih je izučilo! Po včerajšnjem viharnem večeru se je proti jutru veter popolnoma umiril a se je že čez dan ponovno lepo okrepil. Čeprav ni bilo veliko sipin, je bila proga večinoma zelo mehka in se je na vsakem koraku vdiralo. Jutri bom začel res čisto počasi še posebej, če bo vroče, saj je to moja edina možnost, da se prebijem kaj višje. Prav tako mislim, da se bo vrstni red prvih, kar precej spremenil. Včeraj sem prvič prespal čisto na tleh. Sicer sem malo slabše spal, ampak se vseeno da. Danes sem imel na štartu dobrih 7 kg, jutri jih bom verjetno imel pod 6 kg. Imam nekaj težav z gamašami, namreč lepilo popušča, zato jih vsak dan po malem šivam in ko bo konec tekmovanja bodo verjetno okoli in na okoli že zašite. Pesek mi zaenkrat še ni prišel notri. Imam tudi nekaj manjših žuljev, ampak me ne motijo. Se pa letos pozna, da imam manj hrane s seboj, saj sem lani bil skoraj ves čas sit, letos bi pa lahko še kaj pojedel. Vendar je pa velika razlika teči z lažjim nahrbtnikom, tako da mislim da je vredno malo tvegati. Sedaj grem malo jesti, da bom jutri lažje tekel. Držim se tudi navodil moje športne maserke glede masaže nog po tekmi. Malo težko je edino časovno vse izvesti, ker imam vse na enkrat: kontrolo opreme, pripraviti si moram recovery drink, dati izjavo pred kamero, raztezne vaje in je takoj pol ure mimo. Dobil sem vsa sporočila, tako da se vsem lepo zahvaljujem za vse spodbudne besede!! Pozdravljam tudi vse svoje tekače in upam, da pridno trenirajo med časom moje tekme.
04.04.2011, 2. etapa MDS 2011
Vsa vprašanja o vetru, so se uresničila v 2. etapi. 843 tekmovalcev se je borilo z hudim vetrom, kot da niso imeli že dovolj težav z bolečimi nogami še iz 1. etape. Pa vendar so najboljši in vztrajni prišli na cilj in pretekli 2. etapo. Proga je bila dolga 38 km in Toniju Venclju jo je uspelo zelo dobro preteči, osvojil je 5. mesto!! Sedaj je v skupnem seštevku obeh etap na 6. mestu!
04.04.2011 00:44
Zbudili smo se v zelo vetrovno delno oblačno jutro. Pesek je bil vsepovsod, težko se je bilo pripraviti na start. Pesek nam je delal težave pri pripravljanju zajtrka, "obuvanju superg", mazanju s kremo...vse povod samo pesek. Vreme kot samo je bilo idealno za teči. Današnja etapa je bila dolga 38 km, precej lahka ravninska. Zdela se je prav dolgočasna, saj sem prve 2 uri tekel povsem sam in tudi pred seboj nisem videl nobenega. Šele kasneje sem jih na hitro začel prehitevati in na koncu dosegel celo 5. mesto, v skupnem sem napredoval na 6. mesto. Na vrhu ni sprememb, prvi trije so še vedno isti. Prvih 8 tekmovalcev so opremili z gps sledilniki, tudi jaz sem med njimi, tako da me lahko spremljate preko interneta. Jutri moram res z rezervo teči, saj se moram varčevati za sredo (dolgo etapo). Trenutno se pri nas veter še krepi, občasno je pravi peščeni vihar, ki odnaša šotore, mi tekmovalci pa se bojimo celo dežja!
Rezultate lahko sproti spremljate na tej strani in pa na uradni strani maratona www.darbaroud.com
Kaj je to Marathon des Sables sem podrobno opisal že 2009: klikni tukaj!
03.04.2011, 1. etapa MDS 2011
Neučakani, polni adrenalina in napetosti so tekmovalci končno dočakali 1. etapo enega izmed najtežjih ultramaratonov na svetu, kot so ga nekateri poimenovali "maraton norcev", se je za Tonija Venclja končala na uspešnem 7. mestu od 850 nastopajočih. Njegov čas je bil le 20 minut za vodečim. Tekmovalci so se borili z 30 stopinjam v zraku in 33 km dolgo progo. Proga je bila na nekaterih delih tako zelo težavna in strma, da je ni bilo možno preteči. Tekel si lahko le pri spustu v dolino, vendar si moral biti izjemno previden! Večina tekmovalcev je imela težave z bolečimi nogami in precej bolečim hrbtom, tako da so zdravniki, ki so jim ves čas na voljo, imeli kar veliko dela. Želje tekmovalcev so bile..počitek.
03.04.2011 23:53
Oj! No preživel sem 1. etapo. Super je bilo! 1. etapa 33 km dolga, temperatura ob 12h je bila 30 stopinj, vetrovno, tako da je bilo kar prijetno sveže za te razmere. Rezultati: 1.mesto Mohamed Ahansel (2:41:02, Maroko), 2. mesto Rachid El Morabiy (2:42:15, Maroko), 3. mesto Salameh Alaqora (2:51:18, Jordan) in jaz Toni Vencelj na 7. mestu (3:08:14, SLOVENIJA). Današnja etapa je bila kar precej zahtevna, kljub temu da je bila med najkrajšimi. Vmes smo imeli kar 13 km neprekinjenih velikih sipin. Na startu sem se počutil še nekoliko utrujen, ampak potem je bilo iz kilometra v kilometer bolje. V zadnjem delu sem začel prehitevati tekmovalce, kar me je tudi malo zavedlo, saj sem tekel hitreje kot sem načrtoval. Namen imam prve 3 etape varčevati moči za 4. etapo, ki bo zame odločilna. Nahrbtnik sem imel (na startu) do sedaj najlažjega (malo pod 10 kg). Večina konkurentov pa ima še vedno precej lažjega od mene. Glede na izkušnje sem zmanjšal hrano, kar upam da se bo izšlo. Jutri nas čaka 38 km dolga etapa. Do sedaj mi gre vse po načrtih le ene malenkosti nagajajo, ampak tako pač je v puščavi.
02.04.2011, 26. Marathon des Sables 2011
Po mesecih priprav na to tekmovanje ter tedne načrtovanja za pakiranje v nahrbtnik, je končno prišel dan, ko sem še zadnjič preveril ali imam vse za naslednjih 6 dni! Zadnji mesec je bil zame precej naporen, namreč narediti sem moral natančen načrt kaj vse bom vzel s seboj v puščavo. Hrana je bila še največji problem, saj sem imel namen zmanjšati težo nahrbtnika katerega bom nosil ves čas tekme (6 dni), kar mi je tudi uspelo. V prvih dneh imam hrane več kot dovolj, proti koncu sem jo namenoma zmanjšal, saj želim biti lažji, ker želim priti med prve deset. Potovanje je bilo precej dolgo, ampak sem med samo vožnjo imel še precej dela z razmišljanjem in taktiziranjem, tako da mi je minilo dokaj hitro. Vendar vse pa tudi ni šlo tako lahko, saj sem precenil čas, katerega mi je zadnje dni pošteno primanjkovalo. Namreč po mojih izkušnjah in zamislih sem si izdelal gamaše za na tekaške "superge" ter uporabil lepilo, katerega pa sem precenil, saj se ni v pravem času posušil. Tako da bom dan pred tekmo izkoristil še za zadnjo pomanjkljivost in zašil gamaše na "superge". Vse ostale osebne stvari in torbo sem oddal, ..videl jih bom šele čez 6 dni, vse kar imam s seboj je nahrbtnik težak manj kot 10 kg, spalna vreča, podloga za spanje, hrana za 6 dni ter kar imam na sebi..po vsem tem sem si oddahnil, saj ni več premišljevanja in zdaj lahko rečem PRIPRAVLJEN, GREMO!
foto:Uroš Hočevar
klikni tukaj za več fotografij...
27.03.2011, Pripravljen na MDS 2011
26. Marathon des Sables, 3. do 9. april 2011
okoli 896 prijavljenih - 138 žensk in 760 moških
Lani takoj po prihodu na cilj, sem se odločil, da naslednje leto ponovno nastopim na tem maratonu. Po lanski najdaljši etapi sem pridobil veliko novih izkušenj ter tudi kasneje v sezoni sem si nabiral še nekaj novih izkušenj. Naredil bom kompletno reorganizacijo v svojem nahrbtniku, saj sem lani imel na startu ponovno 11kg hrane in opreme. Iskal sem lažje kose opreme ter jih tudi našel. Prav tako sem našel tudi pri prehrani še nekaj rezerve. Prve tri etape nameravam odteči bolj rezervirano, saj menim, da je 4. etapa (80 km dolga etapa) odločilna. Do te etape bom imel še kolikor toliko normalno hrano (gledano količinsko), od 4. etape naprej pa res samo še minimalno količino.
MARATHON DES SABLES 2010-04-20
Po lanskem 4. mestu niti nisem bil prepričan, da bom sploh šem nastopil na tem maratonu. Želel sem si uvrstitev v prvo dvajseterico, uspelo pa mi je res veliko več. Obenem sem ugotovil da so stopničke še zelo daleč. Poleti sem staknil manjšo poškodbo, ki pa se je zavlekla v pozno jesen. Zamudil sem nekaj zanimivih tekmovanj. Na dobro formo sem lahko računal šele aprila, tako sem se ponovno prijavil ravno na ta maraton. S pravim tekaškim treningom sem pričel šele v začetku januarja. Naslednje tri mesece sem res kar dobro treniral brez kakšnih posebnih težav, vmes opravil višinske priprave, bolj pazljiv sem bil pri prehrani, pričel sem uživati kapljice CELL FOOD, saj sem zadnji mesec član tesne skupine. Na startu sem se počutil res v vrhunski formi. Prepričan sem bil, da zmorem poseči po najvišjih treh mestih.
Nekaj primerjav z lanskim letom: Na startu nas je bilo kakih 200 več, se pravi več kot 1000, to pomeni vse povsod še večjo gužvo in vrste. Lani je dež onemogočil izvedbo vseh etap, zato nam je ostajalo precej prostega časa, letos pa je bil urnik kar precej natrpan. Temperatura zraka je bila v povprečju kakih 15°C višja kot lani, podnevi blizu 40°C v senci, ponoči skoraj nismo potrebovali spalnih vreč. Na startu sem imel 11kg težak nahrbtnik, sicer enako kot lani, vendar lani smo potrebovali za en dan manj hrane. Malo sem spremenil sestavo hrane, več sem imel maščob (temna čokolada, proteinsko energetske bare z maščobami) manj pa ogljikovih hidratov (mueslijev, energijskih barov, instant testenin). Hrane sem imel v povprečju 950g na dan kar je bilo okoli 4000kcal, lani 1300g za okoli 4500 kcal. Zadnji mesec pred odhodom sem vso to hrano dodobra preizkusi. Pojavil pa se je problem na tekmi zaradi hude vročine. Vsi tekmovalci smo imeli problem z pomanjkanjem apetita, razen tistih, ki so na račun manjše teže v nahrbtniku stradali. Nasploh so se nam upirale sladke stvari. Edino željo sem imel po slanih stvareh, na srečo sem imel s sabo posebej za maraton pripravljen goveji pršut (Mesarstvo Maver), s pomočjo pršuta je šla tudi čokolada lažje dol. Že lani smo morali skrbno delati z vodo (10,5 l na dan), letos pa je bilo sploh pomanjkanje. Voda v plastenkah 1,5L je bila od sonca pregreta na blizu 40°C. Lani sem imel veliko težav z peskom v copatih, zato sem letos sam izdelal gamaše. Dva meseca sem preizkušal razne vrste blaga in lepila. Uspelo mi je narediti zelo dobre gamaše za pesek, ki se sicer dobro obnesejo tudi v snegu in dežju. Tudi z izbiro copatov sem bil izredno zadovoljen, letos sem tekel v copatih Salomon LAB.
TEKMA
1. etapa 29km. Uvodno etapo sem končal na 12. mestu. Tekel sem ves čas nekoliko rezervirano, brez kakšnih posebnosti. Opazil sem, da Američan Michael Wardian resno misli z napadom na 1. mesto. Lanskoletni zmagovalec Mohamed Ahansel (že 12-kratni zmagovalec te tekme) pa je pokazal da je letos razred zase.
2. etapa 35km. Proga je potekala po dokaj hribovitem terenu. Ves čas sem tekel sam nekje okoli 13 mesta in imel občutek, da so mi vsi pobegnili že predaleč naprej. Šele v zadnjih osmih kilometrih sem opazil v daljavi peterico in jih tudi zelo hitro ujel v zadnjem zelo hudem vzponu. Vzponu je sledil še strm spust po suhi skalnati strugi reke. Tu sem jih tudi uspel prehiteti. Končal sem na 8. mestu v skupnem pa napredoval na 7. mesto
3. etapa 40km, zelo vroč dan brez vetra. Namen sem imel teči zelo rezervirano zaradi naslednje 80 km dolge etape, pa je bilo še to prehitro glede na hudo vročino. Etapa sicer ni bila težka, prečkali smo neskončno dolga suha slana jezera. Nekje na polovici sem na hitro ujel in prehitel enega od favoritov Italijana Lorenza Trincherija ki je ime težave z želodcem. Tik pred zadnjo kontrolno točko na 35. km sem tudi sam začutil, da me vročina pošteno načenja. Vodo sem dobil ravno pravi čas in zelo previdno nadaljeval. Takoj za tem sem prehitel Američana, tudi on je imel težave z želodcem in je hodil. To mi je dalo še veliko dodatne motivacije. Po tej etapi tudi z mojim želodcem ni bilo vse v redu. Le s težavo sem zaužil nekaj malega hrane, šele proti večeru sem se spet počutil bolje.
4. etapa 82 km. Najboljših 50 skupni razvrstitvi nas je startalo ob 12. uri, ostali pa že ob 9.uri. bil je zelo vroč dan, 38°C v senci pa še brezvetrje. Tekel sem s svojim načrtovanim tempom, ki mi ga je narekoval merilec srčnega utripa. Po treh urah teka sem začutil, da z mano ni vse v redu, moral sem se že začeti kar truditi, da sem lahko tekel z želenim tempom. Nekje po petih urah mi je hitrost že tako padla, da sem pričel razmišljati o odstopu, bil sem šele na dobri polovici, in vedel sem da bom samo še počasnejši. Zavedal sem se da izgubljam možnosti za visoko uvrstitev. Počutil sem se povsem izpraznjenega, energetski napitki in hrana pa so se mi upirali. Želel sem si edino hladne vode. V glavi sem imel samo še odstop. Vseeno sem začel hoditi proti naslednji kontrolni točki, nekako mi je uspelo vase spraviti en močnejši obrok v obliki »recovery drinka«. Večkrat sem se tudi ustavil in ulegel v pesek za nekaj minut. Tukaj je na mestu vprašanje, ki mi ga pogosto zastavljajo, o čem razmišljam ko tečem. Običajno razmišljam o povsem običajnih stvareh, v tem trenutku pa sem imel v glavi same negativne misli. Prav poizkušal sem najti kakšno pozitivno misel, pa se je vsaka obrnila na črno. Dohitel me je tudi Nemec Armin Hohenadler s katerim sva tekmovala za isto moštvo. Tudi on je imel kar precej težav. Drug drugega sva spodbujala. Malo so se mi povrnile moči in sklenil sem nekako iti do konca. Zadnjih 20 km sem spet začel teči, resda zelo počasi vendar vseeno sem lažje tekel kot hodil. Na cilj sem prišel malo pred polnočjo kot 40. V skupnem seštevku sem nazadoval na 19. mesto. Bil sem zelo utrujen in razočaran. Prepričan sem bil da po 33 – ih urah počitka ne bom na startu naslednje 42km dolge etape. Spal sem skoraj 12 ur, preostanek dneva sem poizkušal čim več pojesti, da si povrnem energijo.
5. etapa 42km. Na startu sem se odlično počutil, vendar pa me je skrbelo, če sem se res dovolj regeneriral. Prvo uro sem tekel rezervirano. Opazil sem da so moji konkurenti kar precej utrujeni, kar me je precej motiviralo in odločil sem se teči hitreje. Do konca sem jih prehiteval enega po enega in končal na 5. mestu. V prejšnji etapi sem si nakopal precej velik zaostanek, zato nisem imel kakšnega posebnega upanja na napredek v skupnem seštevku. Sedaj sem bil vesel da nisem odstopil, zaradi mojih zvestih navijačev, sponzorjev, pa tudi v ekipnem seštevku je bilo še upanje na dobro uvrstitev.
6. etapa 21km. Zadnja etapa. Noč je bila malo hladnejša, tudi jutro je bilo bolj sveže in vetrovno kot prejšnje dni. Kakšnih sprememb v skupnem seštevku ni bilo pričakovati, zato marsikdo ni več tekel na vso moč. Počutil sem se dobro, zato sem se odločil teči na vso moč. Četverice najboljših nisem uspel slediti, so pa vsi ostali zaostali daleč za menoj že takoj na začetku. Za konec so nam pripravili najlepšo etapo. Puščava zna biti res prava dolgočasna puščava, v tej etapi pa je bil predvsem zadnji del prav idiličen. Etapo sem končal na 5. mestu, skupno pa na 16. mestu. Na cilju so mnoge pričakali njihovi svojci. Zame prihod v cilj ni bil prav posebej emocionalen. Priznam, imel sem precej višje cilje in tretje mesto v skupnem seštevku je tudi bilo povsem realno dosegljivo letos zame. Tik pred razglasitvijo sem zvedel, da je naša ekipa Eurosport vseeno na stopničkah. Osvojili smo 3. mesto.
Šotor številka 88 je bil osem dni moj dom. Vsako jutro so nas kmalu po šesti uri pregnali ven najeti domači delavci. Z glasnimi vzkliki yela yela so hiteli pospravljati šotore. Imeli so kar težko delo, preko 130 šotorov so morali pospraviti in prepeljati na cilj naslednje etape. V teh šotorih (odprti šotori, lahko bi rekel streha nad glavo)so se dogajale mogoče ravno najlepše zgodbe tega maratona. Razdelili so nas po državah, oziroma jezikih. Največ je seveda Francozov, potem sledijo Angleži, Španci…po 8 v vsaki šotor. Ker sem bil edini Slovenec, so me razporedili v mešani šotor nekje v sredini. Imel sem še to srečo,da nas je bilo samo 6, to pomeni več prostora za odlaganje svojih stvari. Skupaj z mano so bili: Rus Valeriy, znal je samo nekaj osnovnih angleških besed. Dobro sva se ujela, pogovarjala sva se Rusko, Slovensko, Angleško, največ pa z rokami. Venezuelec Gustavo, sicer živi v Italiji, ukvarja se z alpinizmon in pohodništvom, dobro govori Špansko, Angleško, Italjansko in celo nekaj Francosko in Nemško. Šved Bo, letos bo praznoval 50. rojstni dan, ta maraton je bilo darilo, ki si ga je poklonil. Pretekel je že 52 maratonov. Pravi Šved, zelo hladen in vase zaprt, vendar vsak dan ko smo se bolje spoznavali je postajal bolj odprt. Turek Iby, sicer živi v Avstriji. Govori le Turško in Nemško, z njim sem se še najtežje sporazumeval. Turek Ilhan, sicer živi v Nemčiji. On je govoril tudi angleško, tako da sem se lahko sporazumeval z njim. Tekmovalci si sicer ne smejo pomagati med sabo, vendar jih nemogoče nadzirati v šotorih. Tako lahko marsikdo to zlorabi in izkoristi pomoč svojih prijateljev pri prenašanju hrane. Vendar v večini primerov gre tukaj za povsem drobne stvari, ki pa veliko pomenijo za navezovanje novih prijateljstev med povsem nepoznanimi ljudmi. Tako sem jaz na primer lahko pomagal s svojimi izkušnjami svojim sostanovalcem. Edini sem imel s seboj šivanko, nit in lepilo. Recimo Rusu Valeriyu sem pomagal narediti gamaše za pesek kar iz njegove strankarske zastave. Turka sta kuhala svoj tradicionalni čaj in ga ponudila tudi nam ostalim. Še in še bi lahko našteval malenkosti, postali smo res pravi prijatelji. Venezuelec Gustavo je imel velike probleme z vnetjem pokostnice, pa še žulji so se mu infekcirali. Skoraj na koncu, na 5. etapi je imel največ problemov. Uvrstitev mu ni bila pomembna, hotel je samo končati maraton. Spomnil sem se podobnih problemov, ki jih je imel lansko leto moj sostanovalec iz Južno Afriške Republike. Vsi iz šotora smo mu šli naproti, ko je v zadnjih minutah limita še zmogel priti v cilj. To je bil eden izmed trenutkov, ki se mi je najgloblje vtisnil v spomin z lanskega maratona. Enako sem občutil letos, Gustava sem skoraj dve uri čakal v negotovosti na cilju. Več kot 10 ur je potreboval, da je premagal 42 km. Uspelo mu je, njegovega veselja ob pri hodu v cilj ne bom nikoli pozabil.
Trenutno še nimam povsem izdelanih načrtov za nadaljevanje sezone. Po vsej verjetnosti bom spet tekel maraton na gori Olimp v Grčiji konec junija.
10.04.2010
Toni je zaključil še z zadnjo 6 etapo "Marathon des sables" in sicer ponovno s petim mestom in zaostankom borih 5 minut in 21 sekund. V skupnem seštevku se je tako uvrstil na odlično 16 mesto.
ISKRENO Č E S T I T A M O ZA VRHUNSKI DOSEŽEK!!!
Sedaj pa ... zaslužen počitek ...
09.04.2010 23:20
oj!
09.4.10 17.30
danes je bilo z mano spet vse tako kot mora biti. Razdalja klasicnega maratona 42,195 km, start ob 8.15, vetrovno.
Veliko lazje je tect pri 30 kot pri 40 stopinjah in vec. Odtekel sem brez kaksnih posebnih tezav, kaksnega posebnega napredka v skupnem
sestevku ne morem vec narediti, zato mi tudi 5. mesto v posamezni etapi nekaj pomeni. Sedaj mi je seveda zal ker nisem drugace ukrepal na
najdaljsi etapi. se vedno mi manjka izkusenj. vseeno bi bila lahko izguba casa kaksno uro ali 2 manjsa. jutri nas caka se zadnja etapa 21km,
kaj bistvenega se ne bo vec zgodilo. imam obcutek da nisem ravno med najhitrejsimi na tako kratki razdalji, vseeno bom dal vse od sebe.
kar nekaj tekmovalcev je ze odstopilo, vendar nas je ostalo se vedno vec kot 900.
toni
09.04.2010
Včeraj je Toni še razmišljal ali bi danes sploh tekel predzadnjo preizkušnjo, danes je lahko prepričan, da se je odločil prav, da se je zjutraj postavil na štartno linijo.
Odtekel je najboljšo etapo na letošnji izvedbi tega napornega maratona. Etapa je bila enake dolžine kot klasični maraton, vendar neprimerno težja (vročina, podlaga, ...).
Etapo je zaključil s časom 3h29m46s, kar je bilo samo 19m12s slabše od dosedaj vsaki dan najhitrejšega Ahansal Mohameda (MAR) in dovolj za 4. mesto danes.
S tem izvrstnim rezulatom je popravil skupno uvrstitev, kjer sedaj zaseda 16. mesto, vendar je zaostanek, katerega si ga je pridelal ob težavah na 4. etapi prevelik, da bi lahko cijlal na ponovitev lanskega uspeha.
Jutri ga čaka še najkrajša 21km etapa .
09.04.2010
Po naporni 4. etapi, katero je kljub težavam uspešno zaključil na ne ravno slabem 40. mestu,
sedaj v seštevku štirih etap zaseda 19. mesto z zaostankom 6h00m42s. Upajmo, da mu bo dan počitka povrnil moči in bo uspešno odtekel še zadnji dve etapi.
Danes smo se vsi spraševali, kaj se ja dogajalo na 4. etapi, žal sta spodnji dve sporočili prišli z zelo veliko zamudo.
Upoštevati moramo, da Sahara ni ravno prepredena z optičnimi kabli in brezžičnimi komunikacijami, kot smo jih vajeni tukaj in
da je verjetno vsak od čez 1000 udelezencev želel kaj sporočiti v domovino.
08.04.2010 23:34
8.4.2010 ob 17.50
se enkrat se oglasam danes. pocasi prihajam k sebi. vsi imamo probleme s pomanjkanjem apetita v tej vrocini. predvsem sladke stvari nam ne disijo vec.
ze na tretji etapi me je posteno zdelalo sonce, vendar sem se kar uspesno prisel do cilja. potreboval sem kar nekaj casa da sem lahko pricel jesti.
ze tako omejene kolicine hrane nisem bil sposoben pojesti, zato je to tudi eden izmed vzrokov za slab nastop na vcerajsnji 82 km dolgi etapi.
isto se mi dogaja danes. na vso silo poizkusam cimvec pojest. jutri nas caka 42 km dolga etapa, nakopal sem si precej velik zaostanek,
zato bom poizkusal vsaj obdrzati 19. mesto. razen utrujenosti ne cutim kaksnih znakov poskodb. pred kako uro sem dobil tudi vasa sporocila,
hvala za spodbudo! bom castiu pivo v FLIRTU
08.04.2010 23:33
oj! kuhan in pecen. vrocina me je delala. 3 ure sem se nekako normalno tekel, potem pa sem ze cutil da zmano ni vec vse uredu.
nekje po sedmih urah sem povsem zahodil, veckrat sem se moral povsem ustaviti, tako sem se ze trdno odlocil da na 4. kontrolni tocki na 50 km odstopim.
ko sem prihodil do tja, sem si rekel da poizkusim pocasi se do predzadnje. odlocitev o odstopu je bila zelo tezka, pa sem si mislil mogoce
prehodim do konca, pa odlocitev prestavim na naslednji dan. tako sem se odlocil iti do konca, zadnji 2 uri sem celo pretekel.
ves cas sem na kontrolnih tockah jemal maksimalno kolicino vode, povsem dehidriran nisem bil, sem pa s tezavo pil energetske napitke,
tako da sem proti koncu pil vecinoma samo se vodo. voda v plastenkah 1,5 l je pregreta od sonca in ima blizu 40 C. kot sem videl nuradne rezultate sem sedaj skupno na 19. mestu.
jutri se bom odlocil, povsej vrjetnosti bom nadaljeval se zadnji 2 etapi. vsaj dvajseterica
07.04.2010 23:33
oj! kuhan in pecen. vrocina me je delala. 3 ure sem se nekako normalno tekel, potem pa sem ze cutil da zmano ni vec vse uredu.
nekje po sedmih urah sem povsem zahodil, veckrat sem se moral povsem ustaviti, tako sem se ze trdno odlocil da na 4. kontrolni tocki na 50 km odstopim.
ko sem prihodil do tja, sem si rekel da poizkusim pocasi se do predzadnje. odlocitev o odstopu je bila zelo tezka, pa sem si mislil mogoce
prehodim do konca, pa odlocitev prestavim na naslednji dan. tako sem se odlocil iti do konca, zadnji 2 uri sem celo pretekel.
ves cas sem na kontrolnih tockah jemal maksimalno kolicino vode, povsem dehidriran nisem bil, sem pa s tezavo pil energetske napitke,
tako da sem proti koncu pil vecinoma samo se vodo. voda v plastenkah 1,5 l je pregreta od sonca in ima blizu 40 C. kot sem videl nuradne rezultate sem sedaj skupno na 19. mestu.
jutri se bom odlocil, povsej vrjetnosti bom nadaljeval se zadnji 2 etapi. vsaj dvajseterica
06.04.2010 23:15
oj! letos pa je taprava sahara. vroce! sele po tretji uri zjutraj je neakj svezine. danasnjo etaqpoo sem se hotel malo prisparat za jutrisnjo 82 km dolgo, pa mi je to prislo prav ze na koncu danasnje 40 km dolge,
na 34.km sem imel kar nekaj problemov vrocino, na sreco je bila takoj za tem kontrolna tocka z vodo in sem prisel k sebi, dodatno motivacijo sem dobil ko sem prehitel do sedaj skupno drugega americana michaela wardiana,
na sploh se je danes vrstni red na vrhu zelo spremenil. start jutrisnje etape ej ob 12 uri, vrocina presega 40C zato bom zacel res zelo pocasi, prvih deset nas ima tudi gps sledilne naprave,
upam da ne samo zaradi lepsega, da se nas da spremljat na internetu. sporocila mi lahko posiljate prek uradne internetne strani. moja startna st je 89.
vroc suh pozdrav iz Sahare Toni
06.04.2010
S tretjo, 40km etapo, je Toni opravil v 3h34m57s, zaostanek za najhitrejšim domačinom Ahansal Mohamedom (Maroko) je zaostal 33m52s. V razvrstitvi po treh etapah zaseda 8. mesto s skupnim zaostankom 1h26m32s za ze prej omenjenim vodilnim tekačem.
05.04.2010
V cilj 35km dolge druge etape je prišel kot 8. s časom 3h25m18s in zaostankom 31m40s. V seštevku dveh etap se je povzpel na 7. mesto. Današnja trasa je bila speljana preko nekaj hudih vzponov (do 25%).
04.04.2010
Na prvi etapi Toni zasedel 12. mesto s časom 2h32m08s in zaostankom 21 minut. Etapa je bila dolga 'samo' 29km, kar mu ni najbolj pisano na kožo. Včeraj so namerili 40°C in 12% vlažnost.
31.03.2010
Dan pred odhodom na Marathon des sables. Stvari imam na kupu, vendar bom vse do starta v nedeljo v dilemi, kaj vzeti s seboj. Zgleda da bo teža nahrbtnika pod 10 kg.
Rezultate lahko sproti spremljate na tej strani in pa na uradni strani maratona www.darbaroud.com
Kaj je to Marathon des sables sem podrobno opisal že lani: klikni tukaj!
Hvala za pomoč Fizioterapiji FUCHS
Nekaj novih fotografij v opremi Salomon, foto Uroš Hočevar:
15.03.2010
Marathon des sables 2010
Start 4.april, cilj 10.april. 7dni, 6etap, skupaj 250
Predvsem zadnja dva meseca sem kar dobro treniral, bi pa prav prišel še kakšen dodaten mesec. Mislim, da sem vseeno bolje pripravljen kot lani. Kar nekaj stvari sem spremenil pri opremi, predvsem pa pri prehrani. Lani sem imel daleč najtežji nahrbtnik med vsemi vodilnimi tekmovalci. Hrane bom imel malo manj, zmanjšal bom delež ogljikovih hidratov povečal pa bom delež maščob. Na tem področju mi nihče ne zna kaj dosti svetovati, zato sem prisiljen sam eksperimentirati. Zelo malo je takih tekmovanj, kjer tekmovalci s sabo nosijo hrano za cel teden. Že za navaden cestni maraton je potrebno nabrati veliko izkušenj glede hrane in pijače, zato je ta maraton zares nekaj posebnega. Gramsko natančna tehtnica je ves čas pripravljena na mizi. Upam, da bo nahrbtnik na startu tehtal manj kot 10 kg. Tudi letos bom nastopil za ekipo EUROSPORT skupaj z mano sta še Nemec Armin Hohenadler in Britanec Matthew Chorlton.
Zadnji test nameravam opraviti v Sežani, nastopil bom na 21 km v kompletni saharski opremi.
Tekmujem v opremi
,
na točeno pivo Heineken hodim v
, to
sta na žalost edina dva moja letošnja sponzorja
2.3.2010
Od danes naprej sem član testne skupine CELL FOOD.
30.10.2009
Marathon des sables 2010
Plačal sem del startnine, se pravi mislim resno! Poškodba še ni povsem sanirana, ampak gre na bolje.
29.08.2009
Ultra trail Mont Blanc
Bolečine v stopalu so bile premočne, zato sem po petih urah teka odstopil. Na startu sicer bolečine nisem čutil, sem pa bil precej psihično obremenjen s tem, tako da nisem mogel uživati v enkratnem vzdušju.
26.08.2009
Dan pred odhodom na ultramaraton Toni ni nič kaj optimističen. Bolečina v stopalu še ni povsem popustila. Glede na to, da Toni nima v načrtu v naslednjih mesecih nobenega drugega maratona, bo vseeno poizkusil nastopiti na tem 166 km dolgem gorskem maratonu. V normalnih okoliščinah bi pričakoval rezultat nekje okoli 24 ur.
start v petek 28.08.2009 ob 18.30
v živo lahko spremljate rezultate na http://utmb.livetrail.net/
17.08.2009
naslednji izziv - ULTRA MARATON OKOLI MONT BLANCA
166km 9400m +- višinske razlike, rekord proge okoli 20ur, časovni limit 46 ur, udeležba omejena na 2300 tekačev
start 28. augusta ob 18.30
Priprave ne potekajo po načrtu, saj ima Toni nekaj težav s stopalom. Upa, da se bo stanje s pomočjo fizioterapevta izboljšalo.
11.07.2009
Toni od sedaj naprej teče v opremi SALOMON
28.06.2009 OLYMPUS MARATHON
Toni je tudi letos tekel na goro Olimp. Za 13 minut je izboljšal lanski čas, kar je zadostovalo za 6. mesto
rezultati:http://www.olympus-marathon.com/index.php?name=Olympusm&file=results&year=2009
14. april 2009
Takole je Toni strnil svoje vtise nekaj dni po prihodu z Maratona des sables
Zakaj ravno Matrathon des sables? Po podobni preizkušnji pred tremi leti, na manj znanem maratonu v Mavretaniji, sem se hotel preizkusiti na najvišjem nivoju. Za tekače je ta maraton kot Tour de France za kolesarje ali pa Pariz - Dakar za voznike rallya. Težave sem imel s prijavo, saj se je potrebno prijaviti že skoraj eno leto prej. Imel sem srečo, verjetno zaradi odpovedi kakšnega tekmovalca, so me 7. januarja obvestili, da imajo še prosto mesto. Brez oklevanja sem plačal startnino 2.650 € (startnina vključuje stroške leta iz Pariza v Maroko in nazaj, ter stroške bivanja v Maroku). Novembra in decembra zaradi pomanjkanja motivacije nisem preveč dobro treniral, zato sem poizkusil čim več nadoknaditi. V zadnjih dveh letih sem imel kar nekaj težav z poškodbami, zato nisem hotel tvegati. Treniral sem po občutku, čim več kilometrov, postopoma sem dodajal težo v nahrbtnik. Zadnje treninge sem že lahko odtekel z 12 kg teže. Nisem dajal toliko poudarka na hitrost, ravno zaradi tveganja poškodb in pa pomanjkanja časa. Posebno poglavje za to tekmovanje je oprema. Od trenutka ko se tekmovanje začne, pa do cilja zadnje etape, morajo tekmovalci s seboj nositi v nahrbtniku vso svojo hrano (minimalno 2000 kcal na dan, se pravi 14000 kcal na začetku), spalno vrečo, oblačila, kompas, nož, prvo pomoč, signalno raketo, svetilko in še nekaj obveznih drobnarij. Skratka organizator priskrbi le vodo. Pričakovane so temperature ponoči pod 12°C podnevi pa tudi čez 40°C. Pri nabavi opreme sem imel kar precej težav. Iskal sem najlažjo opremo, kar pa je na majhnem slovenskem trgu prava eksotika. Rešila me je internetna trgovina. Hrano je bilo lažje nabaviti, saj sem uporabil same preizkušene stvari, se je bilo pa toliko težje odločiti, kako sestaviti jedilnik. Za pomoč se moram zahvaliti Gregorju Hočevarju iz podjetja Sokol. Po res dolgem pogovoru in ob upoštevanju mojih izkušenj mi je brez oklevanja določil kateri so bistveni elementi moje prehrane in pa količino 4400 kcal na dan. Količina se mi je zdela kar velika, predvsem po teži (1.25 kg na dan) vendar sem sklenil da ne bom tvegal, bolje preveč kot premalo. Vso to opremo in hrano sem pripravljal prav do zadnjega trenutka pred odhodom. Skupni stroški prijave in opreme so presegli 4.000€, od tega so mi sponzorji pokrili polovico.
V petek 27. aprila zjutraj je bil organiziran odhod iz Pariza na jug Maroka v mesto Ouarzazat. Tam nas je pričakalo nepričakovano hladno in deževno vreme. Predvideno je bilo da se z avtobusom odpeljemo direktno do bivaka na samem startu 1. etape, kjer naj bi dvakrat prespali pred začetkom. Vendar pa niti bivak niti tekmovalci nismo bili pripravljeni na deževno vreme, zato so nas namestili 20 km stran v hotelih v mestu Enford. za 315 km vožnje z avtobusom smo potrebovali kar 9 ur. Cesta je bila na več krajih tudi do pol metra pod vodo. Organizator je takoj pričel z delom na terenu, iskal je primerno rešitev za izvedbo maratona. Prav neverjetno je , kako se ob navidez rahlem dežju puščava spremeni v potoke, reke in blato. Ob trasiranju proge je voda celo odnesla eno terensko vozilo. Glede na vremensko napoved se je organizator odločil odpovedati 1. etapo. Tako smo kar trikrat prenočili v hotelu. V nedeljo smo uredili se vse ostale formalnosti glede prijave in oddali svojo prtljago, v ponedeljek zjutraj pa se je pričela tako imenovana samooskrba (hrana in oprema iz svojega nahrbtnika). Glede na odpoved 1. etape sem iz nahrbtnika odstranil hrano namenjeno 1. dnevu, tako da je bila teža mojega nahrbtnika na startu točno 11 kg. Pred samim startom smo še prejeli plastenko 1,5 l vode. Brez vrste seveda ni šlo pri nobeni stvari. 850 tekmovalcev kljub dobri organiziranosti ni lahko razporediti in na to sem se moral navaditi v naslednjih dneh (razdeljevanje vode, pri zdravniku, internet). na vsako plastenko in zamašek so nam napisali startno številko in zagrožena je bila kazen v obliki časovnega pribitka, če bi se plastenka znašla kje narobe odvržena. Vso prejeto vodo so nam beležili na kontrolne kartončke, ki smo jih ves čas nosili s seboj.
No in končno start. Na nobeno tekmo se do sedaj še nisem toliko pripravljal, predvsem glede opreme. Zato sem še toliko bolj težko pričakoval pričetek. Start mi je pomenil neskončno olajšanje, saj so odpadle vse skrbi glede opreme, saj sem vedel da se ne da več spreminjati, kar imam pač imam. Edina negotovost je bila še, kako hitro se vse skupaj začelo? Ali sploh spadam sem? Ko bi vsaj lahko začel nekje med petdesetimi, se bom že nekako do konca prebil med prvih 20.
Vse se je izšlo kot sem si želel. Brez težav sem začel nekje med tridesetimi. Že po treh kilometrih so nas pričakale prve sipine. ujel sem svoj ritem, nisem se oziral na druge. Ni bilo dosti časa za opazovanje narave, tekmovalna mrzlica je bila prehuda. Etapo sem končal na 13. mestu. Zamerim organizatorju pozno objavo neuradnih rezultatov, prepričan sem bil da sem okoli 20. mesta, šele več utr po prihodu v cilj sem zvedel za uvrstitev. to se je dogajalo potem vsak dan. Po prihodu v cilj sem prejel 4,5 l vode, to je moralo zadostovati do naslednjega jutra. Odvlekel sem se v šotor št. 89 (ne šotor, platnena streha nad glavo). Tu nas je bilo osem, poleg dveh sotekmovalcev iz moje ekipe Eurosprt, še njuni prijatelji iz Hong konga in Južnoafriške republike (vsi Angleži po rodu). Začelo se je basanje s hrano. Moja taktika je bila: čim več hrane za hitro regeneracijo in čim več energije za naslednjo etapo. Privoščil sem si tudi udoben Termarest, ker sem nameraval večino prostega časa preležati. Prva noč je bila izredno hladna in še vetrovna povrh vsega. Poleg kratkih tekaških hlač in majice sem imel še dolge rokave in hlačnice Dryarm in kombinezon iz tyveca. Prav kombinezon se je izkazal za nepogrešljiv v vetru. Vse to sem imel na sebi, pa me je proti jutru še zeblo v spalni vreči, ki je obljubljala komfortno spanje pri + 8 °C.
2. etapa je bila dolga 35 km. Že sam start je bil veliko počasnejši kot prejšnji dan. Tekel sem veliko bolj sproščeno kot prvi dan in brez kakšne posebne muke dosegel 7. mesto, v skupnem seštevku pa napredoval na 10. mesto. Med tekom sem sicer čutil, da imam v copatih nekaj peska in verjetno tudi že kakšen žulj, šele ko sem se sezul pa sem videl, da stvar le ni tako nedolžna. Črn noht na palcu, veliki žulji na mezincih in še nekaj manjših žuljev. Obiskal sem zdravniški šotor. Bil sem precej razočaran nad njihovo pomočjo. Bil sem čisto prvi v šotoru, ki je kasneje oblegan stani tekmovalcev. Tam je bilo en kup zdravnikov, ki so se pregovarjali kdo mi bo sploh pomagal. Potem pa končno eden, ki se je odločil da me bo prevzel, se mi je zdel tako neodločen in previden, se še skoraj žulja ni upal predreti. Mi je prijateljica iz Anglije, ki se je že prejšnje leto udeležila tega tekmovanja svetovala, da se ni kaj dosti zanašati na njihovo pomoč, zato sem imel v svojem bogato založenem nahrbtniku dovolj obližev do konca tekmovanja in sem sklenil, da se nebom več zanašal na njihovo pomoč. Proti večeru so nas presenetili z novico, da bo naslednja etapa dolga kar 91 km, kar je največ v 24 letni zgodovini tega tekmovanja. Ko sem malo bolje premislil, sem bil te novice pravzaprav kar vesel. Vedel sem da je to edina res prava priložnost za morebitno napredovanje v skupni razvrstitvi. Še enkrat sem premislil. kaj vse bi lahko odvrgel, da zmanjšam težo. Drugo etapo sem odtekel z 9,5 kg težkim nahrbtnikom. Odvrgel sem nekaj hrane, predvidene za zadnjo samo 17 km dolgo etapo, en bidon, odpovedal pa sem se tudi veliko drobnarijam od kozmetike do prve pomoči; Ves čas so me zbadali kolegi v šotoru, kaj nosim toliko prtljage s sabo, jas pa sem jim odgovoril, da bom sedaj naredil pravi EXTREME MAKEOVER v svojem nahrbtniku ( originalna oddaja Extreme makeover mi ni povsem tuja, saj sem pred tremi leti tekel v Mavretaniji skupaj z producentom te ameriške oddaje Charliem Englom). Težo sem zmanjšal na 6,6 kg.
Nikoli prej še nisem pretekel 91 km v enem kosu, pa se nisem ustrašil. Pogumno sem si določil enakomeren tempo teka na merilcu srčnega utripa (upošteval sem povprečje prejšnjih dveh etap in pa vse moje dosedanje izkušnje s tekmovanj in treningov). 50 najboljših nas je štartalo ob 12. uri, ostali pa že ob 9. uri. Tako mi ni bilo dolgčas, čeprav sem tekel sam, saj sem po parih urah že začel prehitevati tekmovalce iz prve skupine. Šele po šestdesetih kilometrih sem začutil prve znake utrujenosti. Vendar sem na vse skupaj pozabil ko sem že v mraku na 70-tem kilometru dohitel in prehitel Američana (Aktualni ameriški prvak na 50 milj, 100 milj, 100km...). Tempo mi je malenkost popustil šele zadnjih 10 km, pa še to predvsem zaradi zelo zahtevnega terena, imel sem namreč ultralahko šibko naglavno svetilko. Na cilju sem bil res pošteno utrujen. Odvlekel sem se v šotor in se zavil v spalko. Komaj sem se zmotiviral, da si pripravim večerjo. Lahko bi zaspal tudi brez, vendar sem imel le 36 ur časa za regeneracijo za naslednjo, 42 km dolgo etapo. Niti nogavic si nisem sezul, čeprav sem vedel, da se spodaj marsikaj dogaja. Predvsem na peti sem čutil nov, velik, že zdavnaj predrti žulj. Šele zjutraj sem zvedel, kakšen napredek sem dosegel. Nekaj tekmovalcev je tudi odstopilo in napredoval sem celo na 4. mesto.
Začele so krožiti neuradne govorice, da naj bi zadnja etapa odpadla. Uradno so nam to potrdili šele zvečer. Tako sem lahko za četrto etapo še dodatno zmanjšal težo nahrbtnika. Sedaj sem imel res enako težo kot večina ostalih najboljših. Za zadnjo maratonsko 42 km dolgo etapo sem imel 9 minut naskoka pred 5. uvrščenim maročanom. Prepričan sem bil, da je imel pač slab dan na najdaljši etapi in bo z lahkoto to nadoknadil. Nisem bil posebej obremenjen. Nameraval sem kar se da optimalno odteči zadnjo etapo in doseči vsaj 5. mesto v skupnem seštevku, saj sem imel že kar varno razdaljo do naslednjih zasledovalcev. Do polovice je šlo vse povsem po načrtih. Potem pa sem na hribovitem delu, pri spustu nenadoma začutil bolečino v stegenski mišici. Vse skupaj ni bilo nič posebnega, le malo sem moral zmanjšati hitrost do konca. Je pa bilo to eno resno opozorilo, kako lahko malo manjka da se vse skupaj podre. Predvsem po slabih izkušnjah s poškodbami iz zadnjih dveh let sem se lahko kar precej zamislil. Povsem možno bi bilo, da bi tako izgubil kar nekaj mest.
Prihod v cilj in olajšanje. Ne ni bilo povsem tako. Spet čakanje na rezultate. Sedaj sem si prav želel obdržati to 4. mesto. Kaj če me jih je prehitelo še kaj več? Vmes je prihajalo v cilj čedalje več tekmovalcev. Številne so prišli pričakati svojci. Vzdušje je bilo nepopisno. Šele po štirih urah sem zvedel da sem ostal 4. in šele takrat se je maraton za mene res končal. Še malo več časa pa je trajalo za objavo v ekipnem delu tekmovanja. Tu pa je moja ekipa Eurosport slavila popolno zmagoslavje.
Ob 18 uri smo po dolgem čakanju v vrsti spet prišli do prave večerje. Nič posebnega se mi ni zdelo, saj sem imel ves čas s seboj kar dobro hrano. Poleg smo dobili tudi pločevinko piva 2,5dl (ali lahko naredijo še manjšo?). Še eno noč smo ostali v svojih šotorih, naslednji dan pa dolga vožnja do hotela ob letališču. Šele tu smo prejeli nazaj svojo prtljago. Sledilo je tuširanje in odmakanje, prvo po šestih dneh. Med tekmovanjem ni bilo na voljo vode za umivanje. V poštev so prišli le osvežilni robčki. Kasneje, ko sem bil umit in sem že nekaj časa jedel normalno hrano, sem se ob vonju moje prtljage zavedal, da še nekaj časa ne bom maral energetskih napitkov, ploščic in podobne hrane.
V nedeljo popoldan smo imeli svečano razglasitev, v ponedeljek ob 12. uri pa povratek v Pariz
No in še zaključek:
Najpogostejša vprašanja zadnje dni: greš naslednje leto spet? Boš šel na zmago? Res sem bil mogoče precej kritičen glede organizacije tega tekmovanja, vendar tako je povsod na velikih množičnih tekmovanjih. Organizator se sicer potrudi maksimalno ugoditi večini, tako slabšim kot boljšim tekmovalcem. Vendar jaz sem šel sem tekmovat z namenom, da se pomerim z najboljšimi. Če bi imel za cilj samo preteči to razdaljo v idilični puščavi, bi šel prav gotovo na kakšno drugo tekmovanje. Nisem se še odločil za naslednje leto. Vsekakor bom imel sedaj višje cilje. Ves čas sem razmišljal kje imam še rezervo. Izpostavim lahko dve stvari: lažji nahrbtnik in pa več treninga. Po drugi strani pa se zavedam, da sem imel letos veliko srečo z vremenom, temperature niso presegale 30°C in pa nobenih večjih težav s poškodbami. Tudi motivacija je bila iz dneva v dan večja. Težko bo kaj takega ponoviti. Odvisno pa bo tudi od sponzorjev.
Načrti za prihodnost:
Rad bi nastopil na 160 km dolgem gorskem teku okoli Mont Blanca. Zaradi velikega zanimanja se je izredno težko prijaviti, tako da na to lahko računam šele naslednje leto. Naslednje kar me zanima so štirje maratoni v štirih puščavah http://www.4deserts.com/. V najbližji prihodnosti, junija pa nameravam ponovno nastopiti v Grčiji na gorskem maratonu na gori Olimp. Prejel sem že vabilo organizatorja, imam pa tudi veliko željo izboljšati lansko 5. mesto.
3. april 2009 - 17:45
Saharski maraton se zaključuje – Toni 4.
Končuje se še zadnja 4. etapa (42km). Toni je zasedel odlično 4. mesto. Zadnjo etapo je končal kot 8., vendar si je na najdaljši (91km) 3. etapi pritekel dovolj prednosti pred zasledovlaci in potrdil svoje vrhunske ultramaratonske sposobnosti.
Zmago si je pritekel Mohamed AHANSAL (MAR) s časom 16h27'26", 2. Aziz EL AKAD (MAR) z zaostankom 4'14", 3. Salameh AL AQRA (JOR) 47'40", 4. Toni VENCELJ (SLO) 1h47'09", 5. Mustapha AIT AMAR (MAR) 1h49'11", 6. Lorenzo TRINCHERI (ITA) 2h14'27".
Vodstvo tekmovanja se je odločilo, da sobotna etapa odpade. Do cilja je tako samo še 42km dolga 4. etapa.
2. april 2009
Končana najdaljša etapa (91km) - Toni 4.
Zaradi težkih vremenskih razmer so organizatorji spremenili traso 3. etape, ki je tako postala najdaljša v zgodovini tega tekmovanja. Težke razmere je odlično izkoristil Toni, ki je 3. etapo končal kot 5. s časom 8h59'37" (10,12km/h) in zaostankom 51'15" za zmagovalcem etape. S tem se je povzpel na skupno odlično 4. mesto. Vodilni je še vedno Mohamed AHANSAL (MAR) s časom 13h32'57", 2. Aziz EL AKAD (MAR) z zaostankom 6'20", 3. Salameh AL AQRA (JOR) 37'41", 4. Toni VENCELJ (SLO) 1h28157", 5. Mustapha AIT AMAR (MAR) 1h37'40".
31. marec 2009
Končana 2. etapa (36km) – napredek na 10. mesto
Toni je prišel v cilj kot 9. in se tako v skupnem vrstnem redu po dveh etapah pridobil tri mesta, sedaj je 10. S časom 6h2'17" (povprečna hitrost 11,21km/h), zaostanek za vodilnim je 46'30". V vodstvu pa še vedno Aziz EL AKAD (MAR), 2. Salameh AL AQRA (JOR) in 3. Mohamad AHANSAL.
30. marec 2009
Štart in 1. etapa (33km) - Toni na 13. mestu
Po vseh zapletih je danes ob desetih zjutraj ob vznožju najvišjih maroških sipin štartalo 812 tekmovalcev v prvi etapi tekmovanja „Marathon des Sables“. Temperatura na štartu ob 10h je bila 20°C, na cilju okoli 13h pa 29°C.
Toni Vencelj, član ekipe Eurosport, je zasedel 13. mesto s časom 2h57'18'' in zaostankomza vodilnim 23' 13''. Zmagal je Mohamad AHANSAL (2:34:05), 2. Aziz EL AKAD (2h34'37'') in 3. Lahcen AHANSAL (2h35'21''), vsi trije pa prihajajo iz Maroka in so člani ekipe Kia Motors Maroc.
28. marec 2009
Sahara namočena - 1. etapa odpade
Včeraj pozno zvečer smo prispeli v Erfourd. Za 315 km vožnje z avtobusom smo potrebovali kar 9 ur. Že tako slabe asfaltne ceste so bile na številnih mestigh do pol metra pod vodo. Predvidena je bila nastanitev v šotorih na startu 1. etape, vendar je bilo vse razmočeno, zato so nas nastanili v hotelih v 20 km oddaljenem Erfoudu. Tudi danes še dežuje, zato je jutrišnja 1. etapa odpovedana. Start bo v ponedeljek. Dolžine etap: 2. 33 km, 3. 39 km, 4. 80,5 km, 5. 42km in 6. 17,5 km.
Vsi že nestrpno čakamo začetek. Predvsem nas skrbi glede hrane. Po pogovorih s sotekmovalci sem ugotovil, da je imajo le malo nad milimalno dovoljeno količino (2000 kcal). Jaz sem predvidel 4400 kcal in sem še vedno prepričan v to, čeprav bo moj nahrbtnik z 12 kg na startu med najtežjimi. Pričakujem slabše rezultate v prvih dveh etapah, potem pa napredek v vsaki etapi in upam na končno uvrstitev v prvo dvajseterico.
20. marec 2009
MARATHON DES SABLES kratek opis:
Start v nedeljo 29. marca 2009. 6 etap v povprečju okoli 40km, v sredo najdaljša etapa okoli 75km, v četrtek prosto, zadnja etapa v soboto 4.aprila. Seštevajo se časi posameznih etap. Za ekipni rezultat pa se seštejejo posamezni skupni časi vseh treh tekmovalcev ekipe.
Na letošnji Marathon des sables je prijavljenih 850 tekmovalcev iz 39-ih držav. Glavni favorit za zmago bo do sedaj že desetkratni zmagovalec Maročan Lahcen Ahansal. Po rezultatih sta mu najbližja zasledovalca prav tako Maročana Mohammad Ahansal (dvakratni zmagovalec in sedemkrat drugi) in Aziz El Akad (dvakrat tretji). Od ne Afričanov pa sta favorita Španca Jorge Aubeso Martinez (2. na SP 100km in šestkratni španski prvak na 100 km) in Martin Fiz (dvakratni evropski prvak v maratonu).
Toni pričakuje uvrstitev v prvo dvajseterico. Ima že nekaj izkušenj s podobnega tekmovanja pred tremi leti v Mavretaniji, vendar pa se ta bistveno razlikuje v opremi. Prav teža nahrbtnika bo verjetno odločilna. Kar nekaj je obvezne opreme, ki jo mora tekmovalec ves čas nositi s seboj: nahrbtnik; hrana, minimalno 2000 kcal na dan; spalna vreča; svetilka, obsežen paket prve pomoči, kompas; nož... Noči v puščavi so lahko precej hladne, zato Toni namerava vzeti udobnejšo spalno vrečo (teža 550g) in Termarest podlogo (570g). Poleg kratkih tekaških hlač in majic bo imel s seboj samo še kombinezon iz Tyvec-a (kot papir tanek, uporablja se za zaščito npr. v lakirnicah, 140g). S seboj bo imel le suho dehidrirano hrano, po vsej verjetnosti bo uporabljal hladno, saj bi kuhalnik z posodo pomenil dodatnih 300g teže. Vso to hrano je v zadnjem mesecu že preizkusil, ker tam nebo več možnosti za spremembe. Predvideva porabo 4400 kcal na dan, kar znese okoli 1250 g na dan, skupaj 7,5 kg za 6 dni (sedmi obrok, dobi na cilju). Prav gotovo bodo izkušenejši nosili s seboj manj hrane in manj udobno opremo, vendar si Toni ne upa tvegati. Voda bo na voljo v zelo omejenih količinah: na startu 1,5 l, približno na vsakih 12km 1.5 l in na cilju 4,5 l, kar mora zadostovati do naslednjega dne.
16. marec 2009
Še zadnje priprave na Marathon des sables
Toni je imel zaradi pozne potrditve prijave s strani organizatorja le dobra dva meseca časa za priprave na ta ekstremni maraton. Kljub temu je z opravljenim treningom zadovoljen. Sedaj ga čaka še veliko dela z pripravo opreme. Kot vse kaže bo imel na startu v nahrbtniku okoli 12kg hrane in opreme. Nastopal bo za ekipo EUROSPORT.
Rezultati bodo sproti objavljeni v novicah na tv Eurosport 2 in pa na uradni internetni strani tekmovanja http://www.darbaroud.com/index_uk.php
15. januar 2009
Toni se vrača v Saharo. Tokrat bo tekel na najmnožičnejšem etapnem maratonu na svetu.
Med 29. marcem in 4. aprilom, bo na jugu Maroka potekal že 24. Marathon des sables
Nekaj podatkov:
6 etap v sedmih dneh; najkrajša etapa 20km, najdaljša 75 km, skupaj 245 km; udeležba omejena na 800 tekačev; tekmovalci nosijo s sabo vso hrano in opremo za vseh 7 dni; teža nahrbtnika min. 6kg - max. 15kg; tekmovalci dobijo dnevno 10 - 12 litrov vode; temperatura ponoči okoli 12°C, podnevi do 45°C; maraton poteka po puščavi večinoma po brezpotjih, po številnih peščenih sipinah, od tod tudi ime (SABLE - SIPINA)
Uradna stran: http://www.darbaroud.com/index_uk.php
TOUR DE TIROL
Soll, Austrija,10.-12. oktober 2008
foto:Barbara
Tri tekaške preizkušnje v treh dneh zapored. V petek razgiban ulični tek 10 km, v soboto gorski maraton - KAISER MARATHON 42 km z višinsko razliko +2000m, -800m in nato v nedeljo še mali maraton 21 km tudi na razgibani progi okoli jezera Walchsee.
V močni mednarodni konkurenci je Toni zasedel 7. mesto.
končni rezultati:
1. Jonathan Wayat NZL 4:51:23
2. Daniel Bett KEN 5:02:07
3. Albuin Schwarz A 5:15:13
4. Ambrose Bitok KEN 5:17:22
5. Stefan Widauer A 5:23:09
6. Martin Schedler D 5:23:31
7. Toni Vencelj SLO 5:31:00
več rezultatov: http://www.tourdetirol.com/fileadmin/redakteure/Bilder/TdT_Gesamt_08_M_W.pdf
Na progi kjer je potekal maraton, bo leta 2009 Svetovno prvenstvo v gorskem maratonu.
Zadnji kilometri Kaiser maratona
SWISS ALPINE MARATHON 78,5 KM
Davos, Švica, 26.07.2008
Dosedaj Tonijev najdaljši enodnevni tek. V konkurenci 700 tekačev je s časom 6ur in 58 minut končal na 11. mestu.
rezultati : http://davos.mikatiming.de/2008/davos/files/K78_men.pdf
na slikah nekaj utrinkov z 78,5 km dolgega maratona
Mt. OLYMP, Grčija 29.6.2008
OLYMPUS SKY MARATHON
Maraton na gori Olimp je dolg 43.8 km, premagati pa je potrebno tudi 3095 višinskih metrov vzponov in 2800 m spustov.
Toni je končal na 5. mestu. S tekom je bil na koncu kar zadovoljen, za višjo uvrstitev pa potrebuje še nekaj podobnih tekem, da si povrne prave občutke. predvsem tek v dolino (sicer tonijevo najmočnejše orožje na gorskih maratonih) mu je povzročal kar precej težav.
Več na www.olympus-marathon.com
Olympus Sky marathonu: Tekma z bogovi
Radenci 17.maj 2008
TONI VENCELJ letošnji državni prvak v maratonu (42km)
Poškodba gležnja še ni povsem sanirana, vendar je v zadnjem tednu že opravil nekaj treningov po ravni podlagi. prav zaradi tega, ker je proga v Radencih ravninska je imel upanje,da bo maraton lahko pretekel. Dodatno pa je bil tudi motiviran, ker maraton šteje za letošnje Državno prvenstvo.
Razmere za tek so bile zaradi vročine in vetra zelo neugodne.
Toni je končal maraton kot prvi Slovenec z zanj skromnim časom 2.46. pred njim so bili le dva Kenijca, Rus in Belorus.
Leeds Anglija 27.april 2008
SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKEM MARATONU Three peaks marathon
Letošnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo Toni ni dokončal. Že pri prvem daljšem spustu si je pri padcu na razmočenih blatnih tleh zvil gleženj. nadaljeval je tek še skoraj polovico proge, vendar so bile bolečine pri naslednjem spustu prehude, zato je moral odstopiti.
10. marec 2008
V nedeljo 16. marca 2008 bo Toni Vencelj po 18-ih mesecih ponovno štartal na maratonu. Lani pomladi in poleti so ga pestile poškodbe zato se je udeležil le nekaj krajših tekov, septembra pa je že pričel z pripravami na novo sezono. Priprave so bile dokaj uspešne, kar dokazujejo rezultati z letošnjih uvodnih tekmovanj. 5. mesto v teku na Šmarno goro, 9. mesto na klasičnem polmaratonu 21km v Gorici, z osebnim rekordom 1.12.35, uspešno je tudi končal 130 km dolg trodnevni maraton od Preddvora do Gorjancev.
Nastopil bo v Franciji na enem izmed prvih letošnjih gorskih maratonov v Evropi. TRAIL PETIT DE BALLON je 45km dolg gorski maraton z višinsko razliko +-1800m. Maraton je obenem uvodna tekma francoskega SALOMON pokala v gorskih tekih. Na štartu bo po predprijavah 450 tekačev.
več informacij o tekmi: http://www.rouffach-athletisme.com/
Glavni cilj prvega dela letošnje sezone je svetovno prvenstvo v gorskem maratonu 27. aprila v Angliji.
27.11.2006 Cautarets (F)
Toni Vencelj je na uradnem plakatu za Evropsko prvenstvo v gorskem teku 2007.
http://www.cauterets2007.com/index_en.html
Colorado Springs, 20. avgust 2006
Slovenski maratonec Toni Vencelj je na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu ( Long distance Mountain Running Challenge) osvojil 6. mesto. Zaradi težav s kolenom mu tokrat ni uspelo ponoviti lanskega velikega dosežka, ko je osvojil 2. mesto.
Los angeles, ZDA 14. avgust 2006
Za Tonija še zadnje priprave v ZDA
Toni je, kljub težavam s kolenom, opravil še zadnje zahtevnejše treninge pred svetovnim prvenstvom. Njegov partner je bil Charlie Engle, njegov sotekmovalec na Raid Sahara 2006 v Mavretaniji.
